Zagovor Bogin Fb2 Skachat
CLICK HERE --->>> https://fancli.com/2tlxtE
21 33 A K T U A L N O dela imena ukrepa in pravi, da naj ga vsaj varujejo v zdravstveni ustanovi, e ga `e zdraviti ne znajo. Da se mogoe s strani sodi{a namen varovanja v zdravstvenem zavodu nekoliko precenjuje, je razvidno tudi iz zadnjega stavka enega od sklepov o namestitvi (citiramo): zato se osebo spravi na Psihiatrino kliniko Ljubljana. Ta stavek je bil res bole in je globoko pretresel leeega psihiatra, saj mu je spro`il kar nekaj neprijetnih misli o identiteti poklica, ki mu je posvetil strokovno in kar lep dele` zasebnega `ivljenja. Razlinost mnenj dveh izvedencev lahko odrazi zapletenost posameznega primera ali pa tudi popoln nered in pomanjkanje doktrine na omenjenem podroju. Redko se zgodi, da se sodi{e odloi za tretje ali najvi{je mnenje (mnenje fakultete), kar bi priakovali, e se mnenji dveh izvedencev zelo razlikujeta. Sodi{u pa bodi poto`eno, da tudi najvi{je mnenje (fakultete) ne re{uje dosti, saj so vsi (izvedenci) skupaj ponavadi zaposleni v istem zavodu, to je Psihiatrini kliniki Fenomen tople grede tudi tu bi porekel sedanji minister za zdravstvo 4. Odvetniki Naslednja te`ava so odvetniki, ki jih osebe v postopkih dobijo najvekrat po uradni dol`nosti. Ti odvetniki so nemotivirani in vodijo postopke brez sodelovanja s stroko, ki lahko svetuje (na primer prito`ba, ki je komaj smiselna, saj bi v kratkem lahko terapevt spro`il postopek za spremembo ukrepa). Na prste ene roke bi lahko pre{teli odvetnike, ki so v bolni{nici obiskali svoje stranke in lahko si mislimo, da niso dele`ni posebne pravne pomoi. Skladno s sedanjo slovensko varuhomanijo vidimo vsakr{no re{itev v zagovornikih in varuhih. Seveda tudi za psihiatre in - velikodu{no - za vse zdravnike! Skrbi nas le, da ne bo posluha in denarja za varuha varuhov in zagovornika zagovornikov 5. Dolgotrajnost postopkov na sodi{u - ali glej tudi zgoraj Dolgotrajnost postopkov na sodi{u je kajpak tudi poseben problem. V zadnjih letih sta potekala po na{i vednosti le dva postopka zelo hitro. Pri prvem je {lo za tujega dr`avljana, ki je zaradi skladnosti predpisov in po sodelovanju vpletenih (od svojcev in inozemskega psihiatra, do pravosodja in veleposlani{tva,...) v mesecu dni dobil ukrep obveznega zdravljenja na prostosti. V asu postopka je bil na zdravljenju v bolni{nici in je bil po odpustu v lepi remisiji svoje bolezni. Pri drugem je tudi postopek tekel zelo hitro, vendar ne znamo pojasniti razlogov. V mesecu dni mu je bil izreen ukrep obveznega zdravljenja in varovanja v zavodu. ^eprav akutno psihotien in nujno potreben zdravljenja, pa je ves as postopka brez pomoi `del v zaporu. Pri ostalih so postopki potekali tudi eno leto in so v asu pravnomonosti sklepa nekateri bolniki `e dosegli tako izbolj{anje svoje bolezni, da smo lahko takoj nadaljevali s postopkom spremembe ukrepa v obvezno ambulantno zdravljenje. Trajanje postopka nosi v sebi {e en problem. Oseba mora biti v tem asu od aretacije in do pravnomonosti sklepa nekje name{ena. Vasih aka v preiskovalnem zaporu (kar je nedopustno, e gre npr. za akutno psihozo), vasih je name{en v psihiatrino bolni{nico in ji dodelijo paznike, vasih je v psihiatrini bolni{nici brez paznikov. Skoraj nujno bi bilo omeniti primer, ki se je zgodil nedavno. Sodi{e je za obdobje postopka za postavitev ukrepa obveznega zdravljenja uporabilo institut hi{nega pripora, ki se je izvajal v psihiatrini bolni{nici. Vpletenim se je to zdela nevarna bli`njica, saj se navadno ukvarjamo z medicinskimi indikacijami za psihiatrino bolni{nino zdravljenje in {e te so v nekaterih primerih zelo zapletene. Kar se nam je zdelo skrajno originalno: obvezno zdravljenje bi se moralo izvajati na zaprtem oddelku, medtem ko je hi{ni pripor - kot smo nedavno brali - izjemno udobna oblika pridr`anja Pacient je na bivanje in zdravljenje v bolni{nici pristal. ^e ne bi pristal, bi se lahko dodatno ukvarjali z pridr`anjem oziroma zdravljenjem proti volji. 6. Doloanje mesta izvajanja ukrepa Ko oseba dobi (pravnomoen) ukrep obveznega varovanja in zdravljenja v zavodu, sodi{e okvirno, po nekem originalnem klju- u, katerega izvor nam {e ni znan, odloi o mestu izvajanja (po mo`nosti v Kliniki). ^e `e sodi{e ne doloi mesta izvajanja ukrepa, roma pravnomoen sklep na komisijo pri ministrstvu za pravosodje, ki najde mesto izvajanja. Dvakrat se torej odloa o tem, kje naj se ukrep izvaja in tragikomino je, da komisija vasih tako zamuja, da je oseba medtem `e na prostosti. Oitno gre za nejasnosti tudi glede pristojnosti, esar pa smo v Sloveniji `e tako vajeni. O mestu izvajanja ukrepa se nikoli ne vpra{a prizadete osebe. To stali{e je nekoliko nenavadno, a poglejmo si primer ostarelega bolnika z lepimi dohodki, ki ima ukrep obveznega zdravljenja in varovanja. Rad bi si uredil bivanje v socialnem zavodu v nadstandardni oskrbi, vendar sodi{e vsak poskus preselitve zavrne. Zanj to praktino pomeni, da bo do 10 let prisiljen bivati v psihiatrini bolni{nici in to na oddelku, kjer nima niti svoje none omarice 7. Izvajanje ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja v zdravstvenem zavodu [e malo o problemih, s katerimi se sreujejo psihiatri in osebje oddelkov, kjer so name{eni bolniki z ukrepom. Bolniki z ukrepom obveznega zdravljenja in varovanja v zavodu imajo poseben status, saj je terapevtska delovna skupina izpostavljena {tevilnim pritiskom s strani stroke, bolnika in njegovih te`av, svojcev, morebitnih `rtev, sodi{a in drugih vpletenih dejavnikov. Terapevtski odnos je tako dodatno obremenjen. Navadno se zatekamo h konziliarnim odloitvam, saj je to edini nain razbremenitve terapevta. Organiziran nadzor in izobra`evanje s podroja sodne (forenzine) psihiatrije je v na{i dr`avi {ele v povojih in podporo si leei psihiater navadno najde pri kolegih, ki imajo nekaj tovrstnih izku{enj. Te`ave, s katerimi se sreujemo, so odvisne od bolnikovega du- {evnega stanja in morebitne nevarnosti samomora ali nasilnosti do okolice. Praksa je pokazala, da so bolniki po izbolj{anju du{evne motnje navadno obupani, saj se zavejo, kaj so storili, zato je pri njih poveana nevarnost samomora. Tudi svojci so pretreseni, ogoreni ali celo jezni na bolnika in se velikokrat niso sposobni vkljuiti v terapevtski proces. Te`ave so tudi s svojci `rtve, ki se vasih prito`ujejo celo varuhu lovekovih pravic. Nemalokrat je posamezen psihiater dele`en odkritih gro`enj s strani svojcev ali `rtev. Velik problem predstavljajo bolniki, pri katerih z zdravljenjem ne dose`emo izbolj{anja. To so osebe, ki imajo `e prej omenjene posebne oblike osebnostnih motenj, organske motnje in na terapijo marec 2001 ISIS 59ce067264